Na spletni strani uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo kakovost vsebin. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov.
Več o piškotkih...
V redu

Nazaj na seznam novic

So papirnate brisače iz reciklaže res dobra izbira?

Datum objave: 09.05.2019

Za začetek priznajmo: vsakršna poraba papirja pomeni negativen vpliv na okolje. V prizadevanjih za omejevanje teh vplivov se ljudje poslužujemo različnih ukrepov. Ker je glavna surovina za proizvodnjo papirja lesna celuloza in ker papirna industrija v svetovnem merilu porabi več kot 40 % vsega industrijskega lesa, se zdi najbolj logičen in smiseln okoljevarstveni ukrep reciklaža. Pa je res? Izbira najboljše in najbolj trajnostne rešitve zahteva, da dejavnike preučimo nekoliko podrobneje.

PROIZVODNJA PAPIRNATIH BRISAČ

Osnovna surovina v proizvodnji higienskega papirja je les, ki ga z zelo finim mletjem, filtriranjem in kemično obdelavo predelajo v celulozno pulpo. Ta je nato s pomočjo posebnih strojev s pršilniki in vročimi valji oblikovana v tanke plasti, osušena ter obdelana do ravni končnega izdelka (npr. z vtisnjenim vzorcem, perforacijo, navitjem).

PREDNOSTI IN SLABOSTI RECIKLAŽE

Z namenom zmanjšanja količine odpadkov in omejevanja sečnje dreves se lahko v proizvodnji uporablja določen delež celulozne pulpe, pridobljene iz predelanih papirnih odpadkov (npr. pisarniškega papirja, tiskovin, papirne embalaže in tetrapaka). Vendar ima tako recikliran papir nekaj pomembnih pomanjkljivosti:

reciklaža

  

 

  • Vsebuje večje število bakterij, kar povprečnega uporabnika običajno sicer ne ogroža, lahko pa je nevarno za ljudi v bolnišnični oskrbi, tiste z oslabljenim imunskim sistemom in vse s povečano občutljivostjo na bacile.
  • Vsebuje večjo količino optičnih belil, ki se uporabljajo za njegovo razbarvanje, prav tako pa so v večjih količinah vsebovana v odpadnem papirju, ki je surovina za reciklažo. Ta belila (pogosto se npr. uporablja klor) so običajno zelo toksična in v reakciji z organskimi molekulami v celulozi tvorijo še druge toksične snovi. Med najnevarnejšimi je dioksin, ki je zelo strupen in se v naravi ne razgradi.
  • Ima visoko vsebnost bisfenola A in S (BPA, BPS), ki se najpogosteje uporabljata v proizvodnji plastične embalaže, najdemo pa ju tudi v termičnem papirju računov in vozovnic ter v barvah, s katerimi je potiskan papir časopisov in revij. BPA in BPS sta sicer v naravi povsem razgradljiva, vendar imata lahko kljub temu nevarne učinke za zdravje ljudi in živali.

Naštete pomanjkljivosti niso zgolj teoretične, ampak jih v objektivnih kemijskih in mikrobioloških analizah ugotavljajo institucije, kakršna je Inštitut za celulozo in papir (ICP). Nedavno je kuhinjske brisače testirala tudi Zveza potrošnikov Slovenije, ki opozarja, da naj se v kuhinji uporabljajo brisače, na katerih je ustrezno označena primernost za stik z živili, sicer pa naj hrana z njimi ne bo v dologotrajnem stiku, saj je bilo na različnih vzorcih odkrito povečano število bakterij. Prav tako za preprečitev prenosa belil in drugih nečistoč na živila priporoča kuhinjske brisače iz nerecikliranga papirja.

 

od sadike do brisacke

 

PRIMERI DOBRIH PRAKS

Higienični papir iz recikliranega papirja torej zmanjšuje potrebe po sečnji lesa, vendar hkrati na druge načine ogroža okolje in zdravje uporabnikov. Na drugi strani imamo primer znamke Tork podjetja SCA, ki je največji zasebni lastnik gozdnih površin v Evropi in se, tudi z mednarodnimi certifikati PEFC in FSC, zavezuje, da z gozdovi kot obnovljivim virom ravna skrbno in trajnostno. To med drugim pomeni, da v povprečju za vsako posekano drevo posadi najmanj dve novi drevesi.

Omejevanje negativnih vplivov na okolje je tudi ena izmed glavnih prednosti papirja znamke Tubeless, za katerega je značilno, da je navit brez tulca v sredini. S tem se močno zmanjšajo količine odpadkov ter potrebe po skladiščenju in transportu, vse to pa pomeni tudi precej manjši ogljični odtis. Vsi izdelki Tubeless imajo okoljski certifikat Ecolabel.

Za ekološko osveščeno uporabo papirnatih brisač torej reciklaža vendarle ni tako dobra rešitev, kot se zdi na prvi pogled. Raje izberite papir z ustreznimi certifikati in pri brisanju rok uporabite kakšno brisačo manj.

 

PEFC 

“PEFC” ZNAK TRAJNOSTNEGA GOSPODARJENJA Z GOZDOVI

PEFC (Programme for the Endorsement of Forest Certification Schemes) je neodvisna, neprofitna, nevladna organizacija, ki preko certifikacije s pomočjo tretjih oseb podpira trajnostno gospodarjenje z gozdovi po celem svetu. PEFC zagotavlja, da les za certificirane lesne in papirne produkte prihaja iz gozdov, s katerimi se trajnostno gospodari.

 FSC

"FSC" ZNAK TRAJNOSTNEGA GOSPODARJENJA Z GOZDOVI

FSC (Forest Stewardship Council) je neodvisna organizacija, ki je v Evropi vzpostavila mednarodni sistem certificiranja gozdov. Certifikat zagotavlja trajno gospodarjenje z gozdom kot obnovljivim, vendar zelo občutljivim naravnim virom. Podjetja, ki se odločijo za certifikat FSC “Chain of Custody“ (skrbniške verige), zagotavljajo končnemu uporabniku, da les za izdelke izvira iz gozdov, ki so upravljani po zahtevah standardov organizacije FSC.

 Ecolabel

ZNAK ZA OKOLJE “ECOLABEL” - Okoljska Marjetica

Znak za okolje Evropske unije (“eco label flower” oziroma “okoljska marjetica”) je instrument zagotavljanja varstva okolja. Znak odlikuje proizvode oziroma storitve, ki zadovoljujejo visoke okoljske standarde. Pridobitelja zavezuje k trajni strategiji varovanja okolja v največji možni meri, v celotnem življenjskem obdobju proizvodov oziroma storitev, ki jih ponuja na tržišču.

 Stik z živili

ZNAK ZA STIK Z ŽIVILI

Oznaka za materiale in izdelke, ki izpolnjujejo pogoje, da lahko pridejo v stik z živili.