Na spletni strani uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo kakovost vsebin. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov.
Več o piškotkih...
V redu

Nazaj na seznam novic

Radi jeste bakterijo Campylobacter?

Datum objave: 29.06.2015

Ne? Pa piščanca? Na njem se namreč (pre)pogosto nahaja omenjena bakterija. Kampilobakterioza je najpogostejša oblika zastrupitve s hrano v Sloveniji in Evropi, celo pred salmonelo. Poleti pa se število zastrupitev občutno poveča. 

Kakšni so simptomi kampilobakterioze in kako jo lahko preprečimo?

Bakterija Campylobacter
 
Slika bakterije Campylobacter

Campylobacter je patogena bakterija, ki je razvila odpornost na določene antibiotike in druge protimikrobne snovi. Je med vodilnimi povzročitelji črevesnih obolenj pri človeku.
Rod Campylobacter vsebuje 14 vrst in 6 podvrst. Campylobacter coli (C. coli) in Campylobacter jejuni (C. jejuni) sta med najbolj znanimi.
Kampilobaktri živijo v črevesni mikroflori, sečilih in prebavilih piščancev, prašičev, goveda in nekaterih divjih živali. C.jejuni je prisoten v črevesju številnih živalskih vrst, C.coli pa je razširjen predvsem med prašiči. 

Kampilobakterioza in krvava driska

Bolečine v trebuhu

Bolezen, imenovano kampilobakterioza dobimo, če se okužimo z bakterijo rodu Campylobacter. Najdemo ga v živilih živalskega izvora, pogosto v perutnini.  Z njo se lahko okužimo z uživanjem:
- okuženega mesa,
- neprekuhanega kontaminiranega mleka ali vode,
- svežega sadja in zelenjave.
Dobimo jo lahko tudi, če smo v neposrednem stiku z živalmi in ljudmi, ki so okuženi.

Študije so pokazale, da nepravilno postopanje in način porabe perutnine predstavlja največje tveganje za okužbo s kampilobakterji v današnjem času. Piščančje meso s kožo je kontaminirano bolj kot meso brez kože, saj gre za površinsko kontaminacijo s črevesno vsebino, predvsem med zakolom.

Bacili povzročajo akutno vnetje prebavil: pojavi se močna driska, v hujši obliki tudi krvava driska,  bolečine v trebuhu, lahko tudi bruhanje in povišana telesna temperatura. Zaradi intenzivne driske in bruhanja lahko pride celo do dehidracije. Zapleti so redki in se pojavljajo kot zunajčrevesna vnetja, npr.: meningitis, sepsa in reaktivni artritis.

Povečano število okužb povezanih s hrano v Sloveniji

V lanskem letu se je že v prvi polovici 2014 okužilo skoraj enako število ljudi, kot leta 2013 v celem letu.

 Vrsta okužbe  2013 1. polovica 2014 
 Kampilobakterioza 996 770
 Salmonela 293 350
 Neopredeljena bakterijska zastrupitev s hrano 37 25
 Stafilokokna zastrupitev  27 22
 Bacillus cereus 4 4


Ogroženi predvsem mladi in odrasli v poletnih dneh

V manj razvitih državah največkrat zbolijo otroci do dveh let, v razvitih pa mladi in odrasli (med 18. in 45. letom starosti). Daleč največ okužb je v poletnem času, saj omenjenim bakterijam ustrezajo temperature nad 20°C. 

KAKO PREPREČIMO OKUŽBO?

Nacionalni inštitut za javno zdravje priporoča sledeče enostavne ukrepe:
•    Dobro osebno higieno, zlasti umivanje rok po uporabi stranišča, po rokovanju s surovimi živili, pred jedjo ipd.
•   Ustrezno shranjevanje živil. Hitro pokvarljiva živila hranimo v hladilniku pri temperaturi nižji od 4 °C. Surova živila hranimo tako, da se v hladilniku ne dotikajo živil, ki so že pripravljena za zaužitje.
•  Da preprečimo t.i. navzkrižno kontaminacijo živil v kuhinji, uporabljamo za obdelavo surovega mesa, v katerem so lahko prisotni kampilobaktri in /ali drugi mikrobi, poseben pribor in deske.
•    Pomembna je dobra toplotna obdelava živil, zlasti surovega mesa. 

Vir:
- http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_basic_ivana.pdf
- NIJZ
- http://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/doc/3547.pdf