Na spletni strani uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo kakovost vsebin. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov.
Več o piškotkih...
V redu

Nazaj na seznam novic

Kako se izogniti poklicnemu dermatitisu (1.del)?

Datum objave: 20.02.2018

... in finančno breme, ki ga le-ta predstavlja

Nepravilne odločitve na delovnem mestu glede higiene rok pogosto vodijo v dermatitis. V večini primerov zaposleni oz. njihovi delodajalci napačno sklepajo, da je dermatitis posledica mila, ki ga uporabljajo. Njihovo razmišljanje je takšno: "Roke si umijem z milom. Moja koža peče in boli ter je rdeča. Torej: milo je tisto, ki povzroča dermatitis." Očiten zaključek, ki ni vedno pravilen.

Na hitro se podučimo o ključnih dejstvih o koži:
Je največji organ v človeškem telesu.
- Njen povprečni pH je 5 (rahlo kisel). Ta kislinski plašč kožo ščiti pred razvojem bakterij.
- Čistilna sredstva (mila) z višjo pH vrednostjo lahko poškodujejo kislinski plašč in uničijo naravno zaščito kože.
Če se plašč poškoduje (izgubi na svoji kislosti), je koža bolj dovzetna do poškodb in okužb.

pH kože

Primer: Strojnik dela s hladilnimi tekočinami, ki imajo pH od 8,5 do 9. Roke si umije s čistilnim sredstvom, ki ima pH 7-8, kar samo še prispeva k spreminjanju naravnega pH kože in povzroča draženje. Z različnimi odrgninami in praskami se poškoduje zaščitna pregrada kože. Krog se nadaljuje, pojavi se dermatitis in se slabša toliko časa, dokler strojnik ne zahteva medicinske oskrbe ali bolniške.

Iskanje vzrokov

Kako najti vzrok dermatitisa, ki se pojavi na vašem delovnem mestu? Potrebno je odgovoriti na osnovna vprašanja, kot so:
- Ali so prisotni onesnaževalci zraka na delovnem mestu, ki se nalagajo na delovnih površinah?
- Ali prezračevalni sistem deluje ustrezno?
- A
li je na delovnem mestu na voljo ustrezna zaščitna krema, ki pomaga pri naravni zaščiti kože? Ali ste delavce seznanili z njihovim namenom uporabe in pravilnim nanosom?
Ali si delavci čistijo roke s čistilnimi sredstvi, ki ne vsebujejo topil?
Ali si delavci pravilno čistijo roke? Npr. Ali uporabljajo primerno količino čistilnega sredstva? Ali si roke drgnejo s pregrobimi krtačami? Ali si jih umivajo prepogosto? Ali čistilno sredstvo dovolj dobro sperejo z rok? Ali imajo primerno mehke brisače za brisanje rok?
Ali je na delovnem mestu na voljo negovalna krema? Lipide (naravno maščobo kože) je potrebno nadomestiti.

Osebje za varnost in zdravje, oz. varnostni inženirji pogosto morajo uporabiti svoje najboljše preiskovalne sposobnosti, da bi našli pravi vzrok za dermatitis.

Poklicni dermatitis

Finančne izgube zaradi poškodb kože

Delodajalci, ki se ne zavedajo možnosti pojava dermatitisa na delovnem mestu, lahko delajo precej drago napako. Rezultati študije, objavljene v Arhivu dermatologije Ameriškega zdravniškega združenja, jasno kažejo pomemben finančni vpliv na podjetja, ki ga ima poklicni dermatitis. Le-ta je namreč na samem vrhu poklicnih obolenj, saj predstavlja kar 15 % vseh poškodb pri delu. Povprečna odsotnost delavca zaradi dermatitisa je okoli 24 dni. Lahko izračunate, kakšen strošek predstavlja skoraj 1-mesečna odsotnost pomembnega člena v industrijski proizvodnji?

Primer: za potrebe okvirnega izračuna si zamislimo, da imamo zaposlenega delavca z minimalno plačo, ki je v Sloveniji približno 842,79 € bruto. Dejanski strošek delodajalca (ki plačuje še vse prispevke) je 978,48 €. Če se dermatitis šteje kot posledica poškodbe pri delu, delavcu pripada 100 % bolniška odsotnost.

Ker je potrebno odsotnega delavca nadomestiti z drugim delavcem, potem celoten strošek enomesečne odsotnosti enega delavca z dela znaša 978,48 € + 1070 € (plača tistega, ki ga nadomešča + malica in prevoz delavca) = 2048,48 € /delavca/mesec.

In to je strošek odsotnosti zgolj 1 delavca. Če pa se zgodi, da je odsotnih več delavcev, se finančno breme za delodajalca ustrezno poveča.


Spremljajte naše novičke. V naslednjih vam razkrijemo enostavne rešitve za preprečevanje pojava dermatitisa na delovnem mestu.

Vir: Deb Group
© Barjans 2018